• zemljevid poti  (navodila za pot: 19.7 km)
• Paradajz - LUŠT 

Okusen. Svež. Zdrav. Rdeč. Sočen. Poln. Dišeč. Pravi slovenski paradižnik iz integrirane pridelave.

LUŠTen paradižnik prepoznate po izrazitem vonju in še boljšem okusu. Videti je kot paradižnik, ki ga pridelate na domačem vrtu in takšen je tudi njegov okus. Plodovi so lepo okrogli, sočni in mesnati. Ker naravno dozorijo na soncu in so obrani le kakšen dan, preden ga lahko kupite v trgovini, ohranijo vse svoje najboljše lastnosti pravega paradižnika in zagotavljajo kakovost, ki so jo želite.

Zanimivosti

• Najvišjo rastlino paradižnika so leta 2000 izmerili v Lancashireu v Veliki Britaniji. V višino je merila kar 19,8 metra.
• Paradižnik izvira iz Peruja. Imenovali so ga »xitomatl«, kar v inkovskem jeziku pomeni »sliva s popkom«.
• Američani pravijo, da na svetu obstaja 25.000 sort paradižnika, drugi viri pa govorijo o 10.000 sortah. (Kakorkoli že, številka je ogromna!)
• Najtežji stehtani paradižnik na svetu je bil težak 3,51 kg, vzgojil pa ga je Gordon Graham v Edmondu v Oklahomi leta 1986. Iz njega mu je uspelo narezati rezine, s katerimi so naredili sendviče za 21 članov družine.
• Uživanje paradižnikov, kečapa, paradižnikove omake več kot dvakrat na teden, lahko zmanjša tveganje za nastanek raka prostate na 21 % (s 43 %).
• Likopen, ki ga vsebuje paradižnik, zavira nastanek bolezni srca.
• Medtem ko so plodovi paradižnika popolnoma varni in zdravi, so njegovi listi pravzaprav strupeni!

V podjetju Paradajz, ki na 9 hektarih površin prideluje slovensko uspešnico med paradižniki, paradižnik Lušt, v tem letu pričakujejo nekoliko višje prihodke kot lani. »Slovenci vedno bolj povprašujemo po domači zelenjavi, to se pozna vsako leto bolj,« pravi direktor Aleš Okorn.

Paradajz v rastlinjakih letno pridela okrog 4500 ton paradižnika, kar je več kot vsi drugi pridelovalci v Sloveniji skupaj. Pridelavo Lušta so začeli na 4 hektarih rastlinjakov, pred štirimi leti so te razširili na dobrih 6 hektarov, danes pa rastlinjaki v Renkovcih obsegajo 9 hektarov s steklom pokritih površin.

Lani so v Paradajzu prihodke povečali za četrtino, za letos prav tako načrtujejo nekajodstotno rast. Na trgu bodo tudi letos ponujali uveljavljene sorte, nekaj novih imajo še v testiranju, pravi Okorn, ki opaža, da se pri Slovencih iz leta v leto krepi povpraševanje po domači zelenjavi.
Kako raste Lušt?

Zakaj so se v Paradajzu, članu SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, sploh lotili pridelave paradižnika? Z lokalno pridelano zelenjavo, ki ni gensko spremenjena in je vzgojena na organskem substratu, so želeli okrepiti samooskrbo. Njihova zelenjava, ki je pridelana v lokalnem okolju, ima zaradi kratkih transportnih poti veliko boljši okus in večjo vsebnost hranilnih snovi.

»Pridelava poteka v kontroliranih pogojih, za ogrevanje uporabljamo geotermijo, kot glavno sorto gojimo sorto, ki jo gojimo samo mi. Paradižnik se sproti prebira, torej odstranjuje odvečne plodove,« je razložil direktor Paradajza Aleš Okorn.

Pri pridelavi jim pomagajo čmrlji, proti boleznim in škodljivcem se borijo s plenilci in pripravki, ki spadajo med ekološke, ali z integrirano pridelavo. Paradižnike zalivajo z deževnico in jih obirajo ročno. Na ta način zagotovijo, da so obrani le primerno zreli paradižniki. Ti ob rastlini dozorijo do konca, kar jim daje boljši okus in večjo vsebnost vitaminov, mineralov, predvsem pa antioksidanta likopen.

»Vedno poskrbimo za to, da je paradižnik, ki je polne zrelosti, na policah v najkrajšem času,« še dodaja Okorn.

(vir)