Mestno jedro Ljutomera sestavljajo trije trgi, ki ima vsak svojo znamenje.
Stari trg ima Anino kapelo iz leta 1756, na glavni strani je upodobljena sv. Ana, na desni je sv. Anton, na levi sv. Florjan in na v zadnji strani Srce Jezusovo in sv. Trojica.
Predstavlja Najstarejši del mesta, kjer je bilo nekoč središče takratnega mesta. Nad trgom, na mestu današnje šole, je stal obrambni stolp, ki je varoval meje salzburške nadškofije pred Madžari. Na zelenici sredi trga stoji kapelica Sv. Ane, zgrajena 1756. Ob kapelici raste spominska lipa, ki je bila posajena ob osamosvojitvi Slovenije junija 1991.
Na Glavnem trgu stoji na visokem stebru kip Brezmadežne Marije, ob vznožju stebra stojita na vsaki strani na podstavkih kipa sv. Roka in sv. Boštjana. Znamenje je dal postaviti takratni župan leta 1729. Pred tem je na tem mestu stal sramotilni steber in kletka za prestopnike, katere so sem zapirali, da so se drugi iz njih smejali.
Glavni trg se je pričel oblikovati v 14. stoletju in predstavlja jedro današnjega mesta Ljutomer. Hiše ob njem tvorijo značilno mestno jedro s prevladujočo arhitekturo 19. in 20. stoletja. Najvidnejša zgradba je mestna hiša iz leta 1833, ki s svojo lepo klasicistično členjeno fasado in centralno lego krasi leta 2008 prenovljeni trg.
Sredi trga stoji kužno znamenje s podobo Brezmadežne, ob vznožju stebra stojita na vsaki strani kipa sv. Roka in sv. Sebastjana. Postaviti ga je dal takratni župan Mathias Prettockh leta 1729.
Muzej v Ljutomeru se nahaja v mestni hiši. Združuje dve samostojni zgodovinski zbirki Taborsko gibanje na slovenskem in splošno muzejsko zbirko s predstavitvijo gospodarskega, kulturnega, političnega in družbenega življenja mesta in okolice od prve omembe Ljutomera v 13. stol. pa do polovice 20. stol.
Na Miklošičevem trgu stoji kapelica sv. Florijana iz leta 1736, ki je bila tudi del obzidja ljutomerske cerkve. Danes obzidja ni več, sta pa se kot del nekdanjega obzidja ohranila dva bogato okrašena baročna portala.
Pred kapelo stoji spomenik velikemu rojaku, jezikoslovcu, dvornemu bibliotekarju, dekanu in rektorju Dunajske univerze, dr. Francu Miklošiču. Kip je leta 1926 po vzoru kipa Hansa Scherperja izdelal ljubljanski kipar Alojz Vodnik.
Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika je v prezbiteriju in zvoniku gotska, v triladijski zasnovi pa baročna. Cerkev ima pet oltarjev, enega velikega in štiri male. Cerkev je dobila orgle že leta 1737, leta 1901 je na koru izbruhnil požar in orgle upepelil. Po požaru so cerkev obnovili in poslikali na novo.
Trg obdajajo enonadstropne hiše, od katerih je najstarejše postbaročno župnišče iz leta 1826, nasproti župnišča pa je hiša iz druge polovice 19. stoletja, v kateri je del svoje mladosti preživel Franc Miklošič. Leta 1958 je bila prav v tej zgradbi odprta prva samopostrežna trgovina v Sloveniji.
V drugi polovici 19. stoletja je pomemben dejavnik v slovenski narodni zgodovini postala dežela med Muro in Dravo
Od 16...
