• zemljevid poti  (navodila za pot: 19.1 km)
• Cerkev Sv. Nikolaja Murska Sobota 

V letih 798 - 850 so ozemlje današnje Sobote vodili pokrajinski škofje – korepiskopi, ki so bili odvisni od salzburških nadškofov. Med leti 850 in 869 je bilo cerkveno središče v Pribinovem Blatogradu. V Buzinici, vzhodno od Sobote, naj bi bila posvečena prva cerkvica. Okrog leta 900 so jo Madžari s prihodom v Panonsko nižino uničili. V Blatenskem Kostelu je v letih 869 - 874 nad Panonskimi Slovenci kot samostojni knez vladal Pribinov sin Kocelj. Vladal je tudi nad Buzinico pri Soboti.

Zgodovinski pregled

• Od leta 869 do 874 je Buzinica spadala pod Metodovo nadškofijo. Knez Kocelj je imel v Blatogradu celo bogoslovno šolo. Metod naj bi v naš jezik prevedel svete knjige in celotno cerkveno bogoslužje s sveto mašo.
• Po smrti sv. Metoda leta 885 je Salzburg zopet uvedel pokrajinske škofe, korepiskope, ki so vladali na ozemlju Buzinice in Sobote. V tem času so bile ustanovljene tudi madžarske škofije (v Györu okoli leta 998).
• V Soboti naj bi bila leta 1071 že postavljena cerkev. Od leta 1094 - 1777 je spadala Sobota pod madžarsko škofijo Györ. Tako je v srednjem veku Sobota postala cerkveno središče. Madžarska škofija Györ je imela na jugu svoj poseben arhidiakonat, katerega sedež je bil leta 1331 v Soboti. Arhidiakon (nekakšen škofov namestnik) je v Soboti gotovo prebival, ko se ta leta 1366 poimenuje kot mesto (civitas).
• V letih 1605 - 1672 je spadala okolica Sobote pod protestantsko upravo. V tem času so protestantski velikaši širili vero tako, da so bile vse nekdanje katoliške župnije v Prekmurju v rokah evangeličanskih oz. kalvinskih pridigarjev. Katoliški duhovniki, ki niso sprejeli Lutrovega nauka, so morali zaradi nastopa zemljiških gospodov zapustiti svoje župnije. V Soboti je ok. leta 1593 deloval luteransko misleči Jurij Salasegi, ki je bil prej katoliški duhovnik. Jurija Salasegija je ok. leta 1612 nasledil Janez Salasegi, ki je bil soboški predikant. Od leta 1616 nastopi službo soboškega dušnega pastirja in predikanta Ambrož Brehoci. Leta 1627 sta v soboški župniji delovala Janez Gederoci in Gregor Svetič. Tega leta je prišla v soboško župnijo vizitirat luteranska verska komisija. Zadnji luteranski dekan, senior, ki je imel nadzorstvo nad župnijami in cerkvami, je bil Tomaž Križan, ok. leta 1651.
• V letih 1671 - 1673 je prišlo do rekatolizacije, večino cerkva v soboški dekaniji spet upravljajo katoličani.
• Od leta 1777 - 1923 je Sobota spadala pod škofijo Szombathely. 1. decembra 1923 postane mariborski škof administrator Slovenske krajine. To stanje je trajalo do leta 1941. Takrat je prišlo Prekmurje spet pod apostolsko administraturo Szombathely vse do leta 1945.
• Od 1945 - 1946 je v Prekmurju generalni vikariat, nato v letih 1946 - 1964 Prekmurje spet spada pod apostolsko administraturo Maribor.
• Od 15. avgusta 1964 postane Sobota z ostalim Prekmurjem sestavni del mariborske škofije.
• Od 7. aprila 2006 preide Sobota z dekanijama Lendava in Ljutomer pod upravo novoustanovljene soboške škofije.